31.avgust
Pavlin - škof
Jožef iz Arimateje in Nikodem - prvaka
Janez Juvenal - duhovnik
Življenjska pot tega svetnika je bila dosti nenavadna. Rodil se je v mestu Fossano v Piemontu. Zelo nadarjenemu sinu je oče preskrbel najboljšo šolsko vzgojo; nazadnje je študiral na vseučilišču v Turinu in štiriindvajsetleten dosegel doktorat v zdravilstvu in modroslovju. Kmalu je postal professor medicine in imel obsežno zdravniško prakso. Tudi za umetnost je našel čas. Ljubil je glasbo in do konca življenja pisal latinske in italijanske pesmi.
Juvenal je bil pobožen, revežem je dajal brezplačno zdravniško pomoč; nikoli ni mislil na duhovni poklic. Pri neki črni maši pa ga je pretresel Dies irae. Začutil je, da mu je Bog določil posebno nalogo. Kakšno? Začel je še bolj moliti in premišljevati. Ko je bil star trideset let, je postal zdravnik savojskega vojvoda pri Svetem sedežu. Z vojvodom ni imel dosti opravka, zato je prosti čas izkoristil za študij teologije. Prišel je v stik s Filipom Nerijem in vstopil v red oratorijancev.
Pri sedemintridesetih je bil posvečen v duhovnika. Poslali so ga v Neapelj, kjer naj bi ustanovil prvo redovno hišo zunaj Rima. Verniki so bili nad njegovimi pridigami navdušeni. Močno je odmeval dogodek, ko se je sloveča pevka po neki njegovi pridigi odrekla grešnemu življenju in svoj pevski dar ponudila službi v cerkvi. Prav za take stvari je imel Juvenal veliko razumevanje; po njegovem je mogla glasba zelo povzdigniti človekovega duha k Bogu. Ustanovil je tudi družbo pobožnih žena, ki so redno zahajale v bolnišnico neozdravljivih bolnikov in jim delile versko in gmotno pomoč. V tem času je Juvenal spoznal tudi Frančiška Saleškega in med obema je kmalu zraslo prisrčno prijateljstvo.
Leta 1602 je postal škof v mestu Saluzzo, ki je tedaj spadal pod Savojsko. Ljudje so ga z veseljem sprejeli, ker so veliko slišali o njegovi svetosti. Ko je začel obiskovati svojo škofijo, so mu povsod prinašali bolnike in trpeče, za katere pripovedujejo, da jih je mnogo ozdravil. Imel je tudi poseben dar, da je za tega ali onega človeka napovedal bližnjo smrt in s tem dosegel veliko nenavadnih spreobrnjenj. Napovedal je tudi svojo skorajšnjo smrt, čeprav je bil zdrav. Menih, kateremu je škof zagrozil s kaznijo, če ne spremeni svojega grešnega življenja, mu je pri kosilu ob neki slovesnosti zastrupil vino. Škof je čez nekaj dni umrl.
Goduje 31. avgusta.
Vir
Rajmund Nerojeni - kardinal
Zavetnik nosečnic, dojilj, otrok in proti mrzlici
Atributi: ključavnica, palma
Imena: Rajmund, Rajmond, Ramon, Ramun, Rajmek, Rajmi, Rajmonda, Rakmunda, ...
Ime: Rajmund oz. v nemščini Reginmund je izpeljanka iz besed, ki pomenijo »sklep usode, bogov« in »obramba«. Vzdevek Nonat (non-natus) pa se nanaša na njegovo nenavadno rojstvo in pomeni »nerojeni«.
Rodil se je leta 1204 v Portellu v španski pokrajini Katalonija, umrl pa prav tako v Španiji, 31. avgusta 1240 v Cardoni, blizu Barcelone.
Družina: Bil je iz plemenite, vendar obubožane družine. Njegova mati je pred porodom umrla, zato naj bi ga po izročilu izrezali iz njenega telesa.
Rajmund je že v otroštvu začutil duhovni poklic, pa njegov oče sprva o tem ni hotel nič slišati. Tako je moral kar nekaj časa na domači pristavi z drugimi pastirji past ovce, dokler le ni dobil dovoljenja, da v Barceloni vstopi v novoustanovljeni red mercedarijev (»Marijin red za odkup jetnikov«), ki ga je ustanovil sv. Peter Nolasko. Poslanstvo tega reda je bilo odkupovanje krščanskih sužnjev v Afriki. Ta naloga je Rajmunda popolnoma prevzela, poslan je bil v Alžir, kjer je z zajetno vsoto denarja odkupil precej sužnjev. Ko pa je izčrpal vse denarne vire, se je, da bi lahko odkupil še druge, ki so živeli v obupnih razmerah, sam ponudil za talca. Alžirci so njegovo ponudbo sprejeli in mu sprva celo dovolili, da je prosto hodil po ulicah. Na ta način je Rajmund tolažil in opogumljal kristjane ter spreobračal in krščeval muslimane. Ko je to zvedel guverner, ga je v besu dal bičati, mu prebosti ustnice z razbeljeno palico, čeljusti pa speti s ključavnico, da ne bi mogel govoriti. Po osmih mesecih hude ječe je bil odkupljen in se pod pokorščino (sam je želel ostati pri sužnjih in jim pomagati) vrnil v Španijo. Papež Gregor IX. ga je imenoval za kardinala, a je Rajmund ostal v svoji skromni samostanski celici v Barceloni. Na poti v Rim, kamor ga je poklical papež, je, komaj
šestintridesetleten, umrl za vročico.
Zavetnik nosečnic, porodničarjev (babic), za srečen porod; dojilj, otrok; po nedolžnem obtoženih, proti mrzlici.
Upodobitve: Upodobljen je v redovnem oblačilu mercedarijev, po navadi obdan z odkupljenimi kristjani. Na nekaterih upodobitvah ima usta zaklenjena s ključavnico, v rokah pa drži mučeniško palmo. Redkeje je oblečen v kardinalska oblačila ali pa nosi kardinalski klobuk.
Legende: Prikazovala se mu je Marija; po dogodku s klobukom, ki ga je poklonil nekemu starčku, da bi ga obvaroval pred ploho, pa se mu je prikazal Jezus, pokrit s tem klobukom in mu ponujal v eni roki trnjevo krono, v drugi pa venec. Rajmund je izbral trnjevo krono in imel po tem zamaknjenju neprestano močan glavobol vse do smrti.
Goduje 31. avgusta.
Vir