28.julij
Samson - škof
Viktor I. - papež
Imena: Viktor, Victor, Vik, Viki, Viko, Viktorijan, Viktorin, Zmago, Zmagoslav, Viktorija
Papež Viktor I. je vodil Cerkev od 189 do 199. Isti dan se v cerkvenem koledarju spominjamo tudi papeža Inocenca I., ki pa je vodil Cerkev v
začetku 5. stoletja (402-417). Značilno za oba papeža je, da sta se živo zavedala, da imata kot naslednika apostola Petra in po božjem pravu vrhovno oblast nad Cerkvijo. Papež Viktor je najbolj znan po svojem nastopu glede praznovanja velike noči v Mali Aziji.
V Mali Aziji, v Siriji in Mezopotamiji so obhajali veliko noč podobno kot Judje 14. nizana, ne glede na to, na kateri dan v tednu je prišel. Po ostalem krščanskem svetu so obhajali velikonočni praznik zmerom na nedeljo po 14. nizanu, da se je ohranila zvestoba evangeljskemu poročilu, da je Jezus vstal prvi dan v tednu.
Maloazijski škofje so vztrajali pri izročilu, da se obhaja spomin Gospodove smrti 16. nizana. Sklicevali so se na apostola Janeza.
Dokončno je rešil to vprašanje papež Viktor I., ki je po mnogih posvetih s škofi določil, naj se velika noč praznuje po vsem krščanskem svetu na nedeljo po 14. nizanu. Škofje v Mali Aziji pa so kljub temu vztrajali pri svojem, zato je Viktor pod kaznijo izobčenja ukazal praznovati na nedeljo. Lyonski škof sv. Irenej je glede na ostrost tega sklepa pisal papežu, da to utegne odtrgati cele pokrajine od Cerkve, zato naj ukaz umakne, saj zadeva ni verska, ampak zadeva le liturgično življenje, v katerem enotnost ni tako nujno potrebna. Papež Viktor je sklep res preklical. Kakor je znano, je pozneje obveljalo stališče, da se velika noč obhaja na nedeljo po prvi pomladanski polni luni.
Vir
Nazarij in Celz - mučenca
Atributi: palma in meč
Imena: Nazarij, Nazarija, Celz, Celzij
Nazarij je bil obglavljen v Milanu, med preganjanjem kristjanov v času cesarja Dioklecijana, zaradi svoje vere. Pred tem je deloval kot misijonar v Italiji, Galiji in Trierju. Pri njem je deloval tudi Celz, ki so ga leta 304 umorili skupaj z Nazarijem.
Po pričevanju nekega očividca je milanski škof Ambrozij okoli leta 395 v nekem vrtu pred mestnim obzidjem našel razpadlo Nazarijevo telo in Celzove posmrtne ostanke. Škof ju je prenesel v cerkev pred zgradbo Porta Romana in od tedaj se imenuje S. Nazaro, nad Celzovimi relikvijami pa so zgradili novo baziliko. Na vzhodu njun god obhajajo skupaj se z dvema milanskima mučencema, Gervazijem in Protazijem.
Nazarija upodabljajo kot moža z brado, Celza pa kot mladeniča, ki sta pogosto oblečena kot vojaka. Velikokrat je prikazano tudi
njuno mučenistvo.
Vir