28.junij
Marcela - mučenka
Potamijena - mučenka
Imena: Potamijena, Potamijanka, Poti
O mučenki Potamijeni iz Aleksandrije v Egiptu pripoveduje zgodovinar Evzebij iz Cezareje, da je bila učenka Origenove katehetske šole.
Sodnik Akvila ji je prizadel hude telesne muke, nazadnje pa ji je zagrozil, da jo bo dal gladiatorjem, naj razmesarijo njeno truplo. Evzebij
poroča: »Na vprašanje, kaj misli, je odgovorila tako, da se je njim (poganom) njena beseda zdela brezbožna (ker je zaničevala poganske bogove). Komaj je izgovorila, je že slišala obsodbo (na smrt) in neki vojak Bazilid, ki je obsojene spremljal, jo je vzel in peljal na morišče. Ko pa je množica skušala nanjo navaliti..., je ta odvračal in odganjal suroveže ter pokazal veliko usmiljenja in človekoljubja do nje. Ona je njegovo
sočutje hvaležno sprejela in moža opominjala k srčnosti, češ da bo zanj prosila, ko pride k svojemu Gospodu, in mu v kratkem povrnila, kar ji je dobrega storil. Ko je to rekla, je pogumno prestala konec. Po malem in počasi so jo na raznih delih telesa od pet do glave polivali z vrelo smolo. Tako je deklica dobojevala boj, vreden, da se opeva.«
Minilo je nekaj dni. Na Bazilida, ki je kot pogan nekajkrat poslušal Origena, pa se prej še ni odločil za Kristusa, sta mučeniško pričevanje Potamijene in njena molitev tako vplivala, da je spoznal moč in resničnost krščanske vere. Gnali so ga pred sodnika. Evzebij nadaljuje: »Prišli so k njemu bratje v Bogu in ga vprašali, odkod ta nenadna in nenavadna gorečnost. Dejal je, da je tri dni po svoji mučeniški smrti ponoči k njemu stopila Potamijena, mu položila venec na glavo in rekla, da je prosila Gospoda milosti zanj, da je dosegla, za kar je prosila, in da bo milost kmalu prejel. Nato so ga bratje krstili.« Naslednji dan je bil obglavljen. Goduje 28. junija.
Evzebijevo poročilo je med najstarejšimi pričevanji o tem, kolikšno moč ima svetniška priprošnja.
Vir
Irenej - škof, mučenec
Imena: Hotimir, Friderik, Miroslav, Ljubomir, Ireneja, Nejka
Sodobniki našega svetnika so hvaležno sprejemali modrost njegovih knjig, niso pa nam posredovali natančnih podatkov o rojstvu in smrti. Niti to ni gotovo, da bi bil res mučenec. Prvič je to zapisal sv. Hieronim kakšnih dvesto let po njegovi smrti, v starejših zapisih pa ni omenjeno.
Doma je bil iz Male Azije, učenec sv. Polikarpa, najimenitnejši pisatelj 2. stoletja. Morda ga je sam Polikarp poslal misijonarit v Francijo, v Lyon. Ko je v preganjanju Marka Avrelija umrl devetdesetletni škof Fotin, so mu za naslednika na lyonskem škofovskem sedežu izvolili Ireneja.
Prvo zanesljivo letnico iz Irenejevega življenja izvemo razmeroma pozno. Leta 177 so lyonski kristjani tik pred dnevi njihovega mučeništva sporočili v Rim papežu Elevteriju (175-189), da so njihovo cerkveno občino poskušali begati montanisti (začetnik tega nauka Montan je menil, da je on sam pravi božji glasnik, celo Bog Oče in Sin in Sveti Duh v človeški podobi, in napovedal bližnji konec sveta). To zanesenjaško zmoto je razkrinkal Irenej, zato so ga poslali iz Lyona v Rim, da jo tam razloži. Lyonci so sporočili papežu: »Zaupali smo Ireneju, našemu bratu in sodelavcu, da ti nese to pismo, sprejmi ga kot gorečnika za Kristusovo postavo in duhovnika Cerkve.« Irenej je bil pri papežu tisti čas, ko so lyonski mučenci tako slavno izpričali s prelitjem svoje krvi zvestobo Kristusovemu nauku. Tako Irenej ni bil mučeniška žrtev, imel pa je gotovo poleg njihovega mučeniškega škofa Potina največ zaslug za njihovo trdnost v veri.
Svoje ime (Irenej pomeni v grščini mirni ali miroljubni) si je pridobil, ko so se škofje na Zahodu pod vodstvom papeža Viktorja odločili, da bodo praznovali veliko noč v nedeljo po prvi pomladanski luni. Maloazijski škofje so se temu uprli in grozil je razkol. Za mir v Cerkvi je posredoval Irenej. Papež mu je tem rajši ustregel, ker se je zavedal, da je Bog v lyonskem škofu obudil največjega bogoslovnega učenjaka, čigar spise je
željno čakal in sprejemal vesoljni krščanski svet. Njegovo največje in najpomembnejše delo je pet knjig v grščini z naslovom »Proti herezijam« (ohranjene samo v latinskem prevodu).
Vir