28. januar
Julijan Kastiljski, škof
Janez Galski, menih
Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj
Zavetnik dominikancev, katoliških visokih šol, teologov, študentov, knjigarnarjev, izdelovalcev svinčnikov, proti neurju
Atributi: bleščeča zvezda, golob, pas, knjiga in pero, lilija, drag kamen, monštranca, mitra , škofovska palica
Imena: Tomaž, Tomas, Tomi, Tom, Thomas, Toma, Tomaj, Tomaš, Tomažek, Tomislav, Tomica
Svetnik ima naslov cerkvenega učitelja, imenujemo pa ga tudi »angelski učenik«. Papež Leon XIII. ga je leta 1880 razglasil za zavetnika visokih šol. Doma je bil iz grofovske družine v južni Italiji. Star osemnajst let, je stopil v Neaplju v dominikanski red in začela še je huda vojska z
domačimi za ta poklic. Po dveh letih so končno popustili in Tomaž je prišel v Pariz.
V šolo velikega učitelja sv. Alberta Velikega je prišel še večji učenec. Bil je skromen in molčeč, tako da so mu vročekrvni sošolci nadeli ime »mutasti vol«. Preroško pa je nekoč pripomnil Albert: »Pravite mu mutasti vol, glas njegove učenosti pa se bo nekoč razlegal po vsem svetu.«
Študije je dokončal v Kölnu in z dvaintridesetimi leti je bil že vseučiliški profesor - nazadnje v Neaplju. Tam je v zamaknjenju prejel pohvalo iz ust Križanega samega: »Dobro si pisal o meni, Tomaž. Kakšno plačilo hočeš?« »Nobenega drugega ne kakor tebe samega, Gospod.« Saj je tudi sam rekel, da je pri nogah Križanega prejel več učenosti kakor po vseh knjigah. Leta 1274 je šel na poziv papeža Gregorja X. na lyonski cerkveni zbor. Na poti je hudo zbolel, prejel sveto popotnico z besedami: »Prejmem te, ti cena mojega odrešenja!« in 7. marca tega leta umrl, star okoli petdeset let.
Goduje 28. januarja.
Vir
Peter Nolasko, ustanovitelj mercedarijev
Imena: Peter, Pero, Perica, Peran, Perko, Peterček, Petja, Petko; Petra
Svetnik je bil španskega rodu, rodil pa se je proti koncu 12. stoletja v gradu Rekaudu blizu Toulousa na južnem Francoskem. Oče mu je dal dobro vzgojo in ga sam vadil v viteškem ravnanju. V mladem fantu se je prebudila misel, da bi se izkazal v viteškem bojevanju in si zaslužil slavno ime. Udeležil se je, star komaj petnajst let, boja zoper krivoverske Albižane v rodni deželi. Boji so bili surovi in to mu ni ugajalo. Poskusil je drugod, kjer je upal najti več žlahtnosti. Aragonski kralj Jakob I., sam prizadeven kristjan, ga je sprejel med dvorjane. Petru je bilo to premalo. Hotelo se mu je več podjetnosti in plemenite osebne žrtve.
Za spovednika si je tedaj izbral sv. Rajmunda. V življenjepisu beremo, da se je kralju, Petru in Rajmundu prikazala preblažena Devica Marija in jim naročila, naj ustanove poseben red za reševanje ujetnikov iz mohamedanske sužnosti. Rajmund je sestavil pravila za novi red, Peter je bil njegov prvi predstojnik, kralj pa mogočen zaščitnik. Redu se je pridružila tudi bratovščina, ki so jo ustanovili kakšnih petindvajset let prej nekateri plemiči prav v ta namen. Tako je nastal red mercedarijev ali red blažene Marije de Mercede (usmiljenja).
Ti redovniki so poleg obljub devištva, uboštva in pokorščine napravili pri sprejemu še posebej zaobljubo, da bodo ostali jetniki v oblasti Saracenov, če bi bilo treba, da bi s tem rešil Kristusove vernike. Red je kmalu dobil cerkveno potrditev in je imel sedež v Barceloni. Sv. Peter in njegovi sobratje so s svojim junaškim delom napisali slavne strani v zgodovini španskega krščantva. Zračunali so, da je naš svetnik osebno pridobil svobodo 890 sužnjem, ves red pa 2718.
O svetniku pripovedujejo, da je prvi šel reševat krščanske jetnike v mohamedansko Afriko. Na poti je veliko pretrpel. Ker je nekaj ujetnikov
ušlo, so Sareceni uklenili Petra v verige, ga vrgli v čoln brez jader in brez vesel, odpeljali čoln na odprto morje in ga prepustili valovom. Božja previdnost je pripeljala ladjico naravnost v Valencio. Umrl je na sveti večer leta 1256 z vzdihom: »O kako sladko umrje človek pod Marijinim varstvom.«
Goduje 28. januarja.
Vir