24.julij
Boris in Gleb - mučenca
Kristina Belgijska - mistikinja
Zavetnica lokostrelcev, mlinarjev in pomorščakov ter mesta Bolsena
Atributi: nož, klešče, strelski lok, mlinski kamen, puščice, kače,
Imena: Kristina, Krista, Kris, Kristi, Kristijana, Krsta, Krstana, Krstina, Krstinka, Tia
Ime Kristina je po Evropi razširjeno od Sicilije do skandinavskih držav. Njeno češčenje se je razširilo tudi po naših krajih. Zato ime Kristina pri nas ni neznano.
Zgodovinskih podatkov o njenem življenju pa je malo. Njeni posmrtni ostanki naj bi počivali v njej posvečeni cerkvi v mestu Bolsena (severozahodno od Rima). Mučena je bila verjetno za časa cesarja Dioklecijana okoli leta 304. Njeno mučeništvo je upodobil znani slikar Paolo Veronese na šestih slikah, ki jih je mogoče videti v beneški Akademiji. Poročila pripovedujejo, da so jo strahotno mučili. Nekateri življenjepisci pa jo enačijo z »veliko mučenko« iz Tira v Feniciji, o kateri nam poroča neka srednjeveška legenda. Latinska Passio je bila verjetno narejena po grški predlogi.
Vsebina te legende je naslednja. Oče je zelo mlado hčerko Kristino zaprl v ječo skupaj z dvanajstimi deklami, da bi jo odvrnil od krščanske vere. Lepo dekle so namreč hoteli zasnubiti prenekateri mladeniči. Kristina pa je bila že kristjanka. Ko so jo silili, da bi darovala poganskim bogovom, se je na vso moč uprla. Dekle je nikakor niso mogle pregovoriti, da bi popustila. Nasprotno. Kristina je celo razbila malike. To je očeta tako razjezilo, da jo je dal na različne načine mučiti. Toda Bog je uslišal njeno molitev in poslal angela, da jo je okrepčal.
Skoraj ne moremo razumeti očetove krutosti. Ko je Kristina ostala trdna v veri, je ukazal, naj ji privežejo kamen za vrat in jo vržejo v morje. Spet so jo rešili angeli. Oče je kmalu umrl, toda pogansko sodišče je nadaljevalo mučenje. Bičali so jo, vrgli v ognjeno peč, izpostavili pikom strupenih kač, odrezali so ji prsi in jezik. Končno je umrla pod streli ostrih puščic.
Njeno mučeništvo so spremljali različni čudežni dogodki: ogenj, v katerega so jo vrgli, ji ni škodoval; strupene kače je niso hotele pikati. Ko je to videlo pogansko ljudstvo, so se prenekateri od njih spreobrnili.
Svetnica je zavetnica mesta Bolsena in tam ji 24. julija izkazujejo velike časti. Upodabljajo jo z orožjem, s katerim so jo mučili: z nožem,
kleščami, s strelskim lokom, mlinskim kamnom, puščicami, s kačami, ki jih drži v rokah ali se ovijajo okrog nje, pa tudi z ladjo, s katere so jo vrgli v morje.
Vir
Krištof - mučenec
Zavetnik čolnarjev, splavarjev, romarjev, voznikov in pilotov; priprošnjik v stiski in zoper naglo smrt
Atributi: Jezušček, palica
Imena: Krištof, Kristo, Chris, Kristjan
Grško ime Hristoforos pomeni Kristonosec. Častimo ga kot mučenca. Zgodovinsko pa sta izpričana samo njegovo ime in mučeništvo (verjetno za cesarja Dioklecijana). Krištof je eden izmed štirinajstih priprošnjikov v sili. Častijo ga na Vzhodu in na Zahodu.
Ob njegovem imenu se je spletlo veliko legend, tudi njegova izredna postava je zrasla iz legende. Ljudje so imeli v moč svetnikove priprošnje veliko zaupanje. Bil je priprošnjik zoper naglo smrt. Prepričani so bili, da zadostuje samo, če pogledaš zjutraj na svetnikovo podobo, pa tisti dan ne boš umrl nagle smrti. Iz te vere so tudi pri nas marsikje vaščani naročali njegovo sliko v nadnaravni velikosti na zunanji strani farne ali podružnične cerkve, kjer so ga lahko videli tako rekoč iz vsake hiše kar skozi okno. Nekdanja pokopališka cerkev v Ljubljani je bila posvečena sv. Krištofu. V srednjem veku so bile zelo razširjene bratovščine sv. Krištofa zoper preklinjanje in pijančevanje. Taka bratovščina je bila ustanovljena tudi pri nas leta 1517 in je imela še v Valvazorjevih časih dosti članov.
Svetnika upodabljajo z velikim drevesom v roki. Po legendi je namreč ozelenela njegova palica in zrasla v drevo, ko jo je zasadil v tla.
Simbolično to pomeni rast evangelija, ki ga je oznanjal na otoku Samosu, kjer je tudi umrl mučeniške smrti. Pri nas so ga največkrat upodabljali kot velikana, ki na rami nosi božje Dete čez reko. Ko ga je nekoč nesel čez deročo vodo, je čutil, da postaja čedalje težje in ga je komaj prinesel na drugi breg. Krištof je nejevoljen dejal: »Težak si mi, kot bi nosil cel svet.« Bil je Kristus, ki mu je odgovoril: »Ne nosiš samo sveta, marveč tudi tistega, ki je svet ustvaril.« Nato je velikana potlačil pod vodo, ga tako krstil in mu dal ime Krištof.
Svetnika časte kot zavetnika proti nagli in neprevideni smrti. Legenda je dala pobudo, da so ga izbrali za zavetnika čolnarji in splavarji, nosači in vozniki, romarji in popotniki; v današnjem času pa avtomobilisti in piloti.
Sveti Krištof, mučenec, goduje 24. julija.
Vir