22. marec
Bazilij - duhovnik, mučenec
Tomaž Carigrajski - patriarh
Lea, spokornica
Imena: Lea, Leja, Lejca, Lejka, Leonida, Lia, Lija
Njeno življenje poznamo po opisu sv. Hieronima. Lea je bila poročena z nekim uglednim in bogatim Rimljanom. Ob zgodnji moževi smrti je bila še zelo mlada. Svetovali so ji novo poroko. Zasnubil jo je prav tako mlad in sposoben mož Vecij Agorij Pretekstat, v javnosti široko znan kot zagovornik poganstva. Lea ni čutila zanj pravega nagnjenja, zato se ni hotela z njim poročiti. Gotovo je odločala tudi razlika v veri. Ni zanesljivo ugotovljeno, ali je snubec prej odbil Leino zahtevo, da se sprijazni z njenim verskim prepričanjem, ali pa je Vecij huje zasovražil
krščanstvo, ker ga ni hotela za moža. Gotovo je le, da sta se pozneje glede vere ostreje razlikovala: on je krščanstvu hudo nasprotoval, ona pa je vneto zagovarjala krščanske misli in nravnost.
Lea se je najprej opredelila za družbo asketinj okrog Marceline in Hieronima kot duhovnega voditelja, nato pa je sama prevzela vodstvo take bogoljubne družbe na svojem posestvu pri Ostiji južno od Rima, kamor se je umaknila. Morda se je iz Rima odselila prav zaradi poganskega snubca, ki se z njim ni več marala srečati. Krožek okrog vdove Lee je bil malo drugačen kakor rimski okrog Marceline. Lea ni imela v bližini mnogo žena in deklet iz višjih rimskih slojev, zato je v svojo novo družbico sprejela tudi svoje služabnice in jih »učila z zgledom in besedo« (Hieronim). Ta poteza napravlja Leo še prikupnejšo, ker je z njo dokazala pravi krščanski čut za enakost vseh ljudi v Kristusu. Prav gotovo se je Lea oprijela življenja junaške odpovedi in dobrote, tako da je bila s svojimi krepostmi spodbuda za vso okolico, sicer je ne bi sv. Hieronim, ki je imel oster čut za človeške napake in slabosti, tako brez pridržka priznaval za sveto, celo »presveto osebo«.
V marcu leta 384 je rimsko javnost presenetil dogodek, o katerem so veliko govorili. Hkrati sta umrla oba, ugledna in svetniška vdova Lea in za naslednje leto izvoljeni konzul Vecij Agorij, njen nesojeni mož.
Sv. Lea goduje 22. marca.
Vir
Zaharija, papež
Imena: Zaharija
Bil je zadnji papež grškega rodu. Rimljani so si zapomnili, da je bil tako do duhovščine kakor tudi revežev zelo pozoren. Znal je spretno voditi diplomacijo z Bizantinci, Langobardi in Franki.
Rodil se je v grški družini na Kalabriji in postal papež leta 741, ne da bi iskal potrditev na bizantinskem dvoru v Carigradu. Udeležil naj bi se več sinod, ki so obsojale ikonoklazem, glavno sporno vprašanje med vzhodno in zahodno cerkvijo. Srečal se je tudi z Bonifacijem, apostolom germanskih narodov.
Po izvolitvi je cesarju in carigrajskemu patriarhu sporočil, da je prevzel posest Apostolskega sedeža, kar pomeni, da je želel ohraniti s carigrajskim dvorom dobre odnose. V pismih pa je tudi potrdil katoliški nauk o češčenju svetih podob in zavrnil ikonoklazem. Njegove namene so na Vzhodu dobro ocenili.
Kot papež pa je naredil še dejanje, ki je bilo zelo velikega pomena za prihodnost Cerkve na Zahodu. Po smrti Karla Martela naj bi prevzel oblast v frankovski državi majordom Hilderik ali Pipin Mali. Ta je že dejansko izvajal oblast v državi. Leta 750 je Pipin Mali poslal poslanstvo k papežu, naj odloči, kdo naj bo pravi kralj. Papež Zaharija je stvarno presojal položaj in gledal tudi v prihodnost, zato je odločil: Tisti naj bo kralj, kdor že dejansko izvaja kraljevo oblast. Hiledrik je bil odstavljen in Pipin Mali okronan za frankovskega kralja. S tem se je
začela karolinška dinastija, ki je vtisnila pečat naslednjim stoletjem.
Zaharija se je že dalj časa prej zanimal za frankovska vprašanja ter vzdrževal stike s Pipinom in njegovim naslednikom Karlom Velikim, ki sta podpirala zamisel sv. Bonifacija o ureditvi cerkvene organizacije v širni frankovski državi. Papež je potrdil ustanovitev novih škofij in sv. Bonifacija imenoval za svojega legata na sinodi, ki je obsodila nekatere takratne zmote. Redno dopisovanje med Bonifacijem, Pipinom in škofi je utrjevalo papeško avtoriteto med Franki. Pomembna je bila tudi sinoda vseh frankovskih škofov, ki je slovesno izrazila zvestobo Apostolskemu sedežu.
Papež Zaharija velja tudi za zelo dobrega upravitelja. Zemljišča, last Apostolskega sedeža, je razdelil med kmečko prebivalstvo in tako poskrbel, da se je podeželje naselilo in zemlja obdelovala.
Posebej je treba omeniti, da je prestavil papežev sedež v Rimu z griča Palatina na grič Lateran, kjer je sezidal rezidenco. V grščino je prevedel znane Dialoge svetega papeža Gregorija Velikega. - Umrl je v Rimu 22. marca leta 752.
Vir