19. december
Urban V. - papež
Atributi: palma, kelih, relikvije, tiara
Imena: Urban, Urbi, Urbanja, ...
Rodil se je okoli leta 1310 v južni Franciji. Postal je benediktinec. Bilo mu je dvaintrideset let, ko si je pridobil doktorat znanosti in postal profesor cerkvenega prava. Leta 1362 ga je presenetila izvolitev za papeža kot naslednika Inocenca VI. Takrat so papeži živeli v Avignonu.
Avignonski papeži v krščanskem svetu niso bili deležni posebne naklonjenosti. Kristjani se niso mogli sprijazniti z dejstvom, da so najvišji cerkveni poglavarji za 70 let (od 1305-1376) zapustili večno mesto in živeli tako daleč od grobov apostolov Petra in Pavla. Ko je Urban V. nastopil službo, se je začel odločno bojevati proti zlorabam v Cerkvi, zlasti proti kopičenju duhovnih služb in časti in s temi povezanimi dohodki na eno samo osebo. Njegove reforme je hvalil tudi pesnik Petrarca, čeprav niso dosegle pričakovanih uspehov.
Najpomembnejši dogodek njegove dobe papeževanja pa je bila odločitev, da se bo vrnil v Rim. Vendar je moral od odločitve do uresničitve premagati mnogo težav in nasprotovanj. Razmere v Rimu niso bile vabljive, podoba mesta je bila hudo žalostna, glavne cerkve in papeške
palače so bile napol v razvalinah. Revolucionarni nemiri so stresali prebivalstvo papeške države. Vrnitvi v Rim je močno nasprotoval tudi francoski kraljevski dvor, ki se je zavedal, da bo s papeževim odhodom iz Francije izgubil veliko svojega vpliva. Pesnik Petrarca pa mu je pisal ganljivo pismo v imenu »vdove Rima«. Sv. Brigita, vidka s severa, ki je od leta 1350 živela v Rimu, je v mnogih pismih rotila papeža, naj se vrne v Rim.
Šestnajstega oktobra 1367 se je papež v slovesnem sprevodu res vrnil v Rim in se naselil v Vatikanu, ki je bil le za silo obnovljen. Rimsko-nemški cesar Karel IV. ni posegel v rimske razmere in naredil reda. Papež je zaradi neurejenih razmer ostal nezadovoljen. Istega leta je umrl kardinal Albomoz, njegova edina opora. Papež se je želel vrniti v svojo rodno Francijo. Leta 1370, tri mesece po prihodu v Avignon, je po hudi bolezni, ki ga je mučila že v Rimu, umrl. Čeprav so ga kmalu po smrti začeli častiti kot svetnika, ga je šele Pij IX. leta 1870 razglasil za blaženega.
Goduje 19. decembra.
Vir