4. marec
Lucij I. - papež
Hadrijan škotski - mučenec
Kazimir, poljski kraljevič
Zavetnik poljske mladine
Imena: Kazimir, Kažimir, Mirko, Miro, , Kazimira,
Zavetnik poljske mladine je bil tretji izmed trinajstih otrok poljskega kralja Kazimirja IV. Mladi kraljevič je živel tako rekoč več v cerkvi kakor doma. Svojemu vzgojitelju kanoniku Dlugošu je dejal: »Nikjer ne najdem več veselja kakor pred oltarjem. Da smem le tam ostati, dokler me je volja, pa mi ni mar ne lov ne igra ne ples ne vse drugo kratkočasje.«
Starega komaj trinajst let so si ga Ogri, naveličani trde vlade kralja Matije Korvina, zaželeli za kralja, kar je njegovemu častihlepnemu
očetu zelo prijalo. Matija Korvin pa je imel veliko močnejšo vojsko, zato se je moral Kazimir vrniti domov.
Storil je to z velikim veseljem, da zaradi njega ni tekla kri. Zdaj se je še bolj posvetil delom ljubezni do Boga in do bližnjega. Zlasti je ljubil božjo Mater in ji dan na dan ponavljal pesem, ki jo nekateri pripisujejo njemu samemu, verjetno pa jo je zložil sv. Anzelm: »Dan za dnevom - s hvalnim spevom - čast Marije oznanjuj - Nje dejanja, - godovanja, - duša, radostno praznuj!«
Bog ga je obiskal z neozdravljivo boleznijo. Zdravniki so svetovali, naj tudi ob postnih dneh uživa mesno hrano. Niso ga mogli pregovoriti, češ, »če druga zdravila ne pomagajo, tudi mesne jedi ne bodo delale čudežev«. Ko so mu svetovali, naj se odpove deviškemu življenju, češ da je to za njegovo ozdravljenje nujno potrebno, jih je ogorčeno zavrnil: »Devištvo sem zaobljubil in svoje zaobljube ne bom prelomil. Če ni drugega zdravila, rajši tisočkrat darujem zdravje in življenje, saj tako hrepenim, da bi že bil pri Kristusu.«
Umrl je leta 1484, star šestindvajset let. Pokopali so ga v stolnici v Vilnu pod oltarjem božje Matere.
Goduje 4. marca.
Vir
Hadrijan in Evbul - mučenca
Imena: Hadrijan, Hadrijana, Evbul, Adrijan, Adrian, Adriano, Jadranko, Jadran
Zgodovinar Evzebij iz Cezareje opisuje v 11. poglavju Knjige o palestinskih mučencih tudi junaško smrt mučencev Hadrijana in Evbula. Prvi je dal življenje za vero 5. marca, drugi pa 9. marca leta 310. Obeh se spominjamo na isti dan, ker sta skupaj prišla na pomoč svojim bratom po veri.
Omenjeno poročilo o njunem mučeništvu navaja, kako je bilo vse vznemirjeno zaradi nenavadnih dogodkov ob smrti in pokopu svetih Teodula in Julijane (v svetniškem koledarju se ju spominjamo 17. februarja). Tedaj sta Hadrijan in Evbul iz kraja, ki mu pravijo Bataneja (jugovzhodno od Cezareje) prišla k drugim spoznavalcem v Cezareji. Tudi njiju so pri mestnih vratih vprašali, čemu prihajata. Ko sta po pravici povedala, da prihajata na pomoč preganjanim kristjanom v tem mestu, so ju peljali k Firmilijanu. Ta ju je dal (tako kakor prejšnje kristjane) brez odloga trpinčiti in je nato razsodil, naj ju raztrgajo zveri.
Poročilo pravi dobesedno: »Ko sta pretekla dva dneva, so 5. dan meseca distra ali 3. dan pred marčnimi nonami (to je 5. marca 310) za prazniški dan Tihe (Tyche - latinsko Fortuna; po naše: Sreča), ki so ga v Cezareji praznovali, Hadrijana izpostavili levu, nato z mečem prebodli in usmrtili. Dva dni kasneje, za none, t. j. dan distra (torej 7. marca 310), je sodnik na Evbula dolgo pritiskal, naj daruje, da doseže svobodo, kakršno si oni mislijo; njemu pa je bila častna smrt za vero več ko minljivo življenje. Ko so ga bili izpostavili zverinam, je tudi on postal žrtev kakor prejšnji in kot zadnji med cezarejskimi mučenci zapečatil boje.«
Zgodovinar Evzebij omenja, kako je mnogo pozneje Previdnost brezbožne oblastnike kaznovala (Evzebij namiguje, da jih je dal usmrtiti cesar Maksimin Daja). Tudi Firmilijan, ki je tako divjal zoper Kristusove mučence, je z drugimi vred pretrpel smrtno kazen in pod mečem končal življenje. Goduje 4. marca.
Vir