4. februar
Jožef Leoneški, misijonar
Gilbert, redovni ustanovitelj
Janez de Britto, mučenec
Andrej Corsini, redovnik
Imena: Andrej, Andi, Andraš, Andraž, Andre, Andrea, Andreas, Andrejček, Andrejko, Andrea, Andres, Andrew, Andro, Andrija, Andrejc, Draš, Draško, Drejc, Drejče
Andrej je živel v 14. stoletju (1302-1373). Izhajal je iz firenške plemiške družine Corsini, ki je dala Cerkvi in državi dosti znamenitih mož. Bil je otrok zaobljube. Oče in zlasti mati, katerih zakon je bil dolgo časa brez otroškega blagoslova, sta se v karmeličanski cerkvi pred Marijino podobo zaobljubila, da bosta darovala prvorojenca Bogu. Rodil se je pred godom apostola Andreja in je zato dobil njegovo ime.
Toda mladi Andrej je zašel na slaba pota. Ko sta ga nekoč oče in mati svarila, ju je začel uporni sin zmerjati in sramotiti. Tedaj mu je mati vsa obupana zaklicala: »Res, zares, Andrej, ti si tisti volk, ki sem sanjala o njem!« - »Kaj, kakšen volk, mati? Kaj praviš?« Tedaj mu je mati razložila, kako sta bila oče in mati dolgo brez otrok in sta zaobljubila božji Materi, da ji bosta darovala prvega sina. »In to si ti!« - »Vedi pa tudi, da se mi je tisto noč, preden sem te rodila, sanjalo, da sem rodila volka. Vsa potrta sem potožila svojo bridkost Devici Mariji. V tej žalosti sem videla tistega volka iti v cerkev in tam se je v trenutku spremenil v - jagnje. Svojih sanj nisem doslej še nikomur povedala, čeprav so me vedno begale. Zdaj vem: volka poznam; toda kje je jagnje? Ti nisi moj sin; jaz sem te samo rodila. Marijin si; njej sva te z očetom posvetila.«
Andreja so močno pretresle te materine besede. Tiho je odšel v karmeličansko cerkev pred tisto Marijino podobo, izpred podobe pa k provincialu prosit, da bi ga sprejel v samostan. Postal je karmeličan, leta 1360 pa škof v Fiesoli. Tu je zvesto pastiroval do smrti. Zdaj šele je uporabil vse vodstvene sposobnosti, ki mu jih je dala očetova hiša; slabe skušnje zgodnje mladosti pa je izkoristil pri vzgoji mladine. Svojo škofijo je v veliki meri prenovil po zgledih in načelih svojega strogega reda. Njegova modrost je zbujala zaupanje tako pri preprostih kakor pri plemiških ljudeh.
Umrl je 6. januarja 1373 in so ga takoj začeli častiti kot svetnika, čeprav je bil uradno razglašen šele leta 1724.
Goduje 4. februarja.
Vir